2020.06.1.1 Letni dopust v letu 2020 in posebnosti njegove izrabe zaradi epidemije COVID-19
mag. Brigita Rajšter Vranović
Osnovna ureditev instituta letnega dopusta je urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZposS in 81/19; v nad. ZDR-1), delodajalci pa morajo pri tem upoštevati tudi določbe posebnih zakonov, kolektivnih pogodb in pogodb o zaposlitvi. Skladno z določbo 9. člena ZDR-1 se lahko s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ZDR-1 – le v primerih iz 33. člena ZDR-1, 54. člena ZDR-1, 59. člena ZDR-1, 94. člena ZDR-1, 120. člena ZDR-1, 132. člena ZDR-1, 144. člena ZDR-1, 158. člena ZDR-1, 172. člena ZDR-1 in 222. člena ZDR-1 pa se lahko s kolektivno pogodbo določi tudi drugače, za delavce manj ugodno.
Zaradi epidemije COVID-19 od 11. 4. 2020 velja Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20; v nad. ZIUZEOP). ZIUZEOP je že uredil izrabo letnega dopusta v času čakanja na delo, s spremembo ZIUZEOP-A, ki je začela veljati 1. 5. 2020, pa je na novo urejen prenos letnega dopusta iz leta 2019.
Drugih vprašanj v zvezi z letnimi dopusti ZIUZEOP ni urejal.
Trajanje letnega dopusta
Skladno z ZDR-1 letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega, pri čemer je minimalno število dni letnega dopusta delavca odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.
Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in…