Danes je 26.12.2024

Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Vzpostavitev notranjih kontrol

7.5.2014, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 18 minut

8.1 Vzpostavitev notranjih kontrol

Simona Žnidar

1. Notranje revidiranje in sistem notranjih kontrol

Notranje revidiranje in notranje kontrole pri proračunskih uporabnikih opredeljujejo poleg Zakona o javnih financah še Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ, Usmeritve za državno notranje revidiranje in Usmeritve za notranje kontrole.

Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje notranjega nadzora javnih financ v 2. členu določa, da proračunski uporabniki vzpostavijo sistem notranjih kontrol.

V nadaljevanju bodo predstavljene notranje kontrole in podobne usmeritve za vzpostavitev notranjih kontrol pri posameznih aktivnostih proračunskega uporabnika, kar je temelj preverjanja notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih.

1.1 Splošno o notranjem revidiranju proračunskih uporabnikov

Notranje revidiranje zajema neodvisno in nepristransko naknadno preverjanje poslovanja ter svetovanje, namenjeno izboljšanju poslovanja. Notranja revizija s sistematičnim in discipliniranim pristopom za vrednotenje in izboljšanje učinkovitosti obvladovanja tveganj, kontrol in postopkov vodenja pomaga proračunskemu uporabniku pri doseganju njegovih ciljev. Notranja revizija je funkcionalno sredstvo, s katerim vodstvo iz neodvisnega vira dobi zagotovilo, da notranje kontrole izpolnjujejo cilje notranjega kontroliranja in je obvladovanje tveganj na še sprejemljivi ravni.

Notranji revizorji tako preverjajo ali notranje kontrole izpolnjujejo cilje notranjega kontroliranja. Za preverjanje notranjih revizorjev je pomembno, da imajo proračunski uporabniki vzpostavljen sistem notranjega kontroliranja.

1.2 Splošno o notranjih kontrolah pri proračunskih uporabnikih

Notranje kontroliranje

Notranje kontroliranje je za proračunskega uporabnika potrebno predvsem zato, ker proračunski uporabniki postajajo vedno večji in kompleksnejši in zato neposreden nadzor posameznikov ni več mogoč. Notranje kontroliranje je pomembno tudi zato, ker se proračunski uporabniki zaradi notranjih in zunanjih dejavnikov soočajo z različnimi finančnimi, upravnimi in komercialnimi tveganji, ki ogrožajo doseganje njihovih poslovnih ciljev.

Iz tega vidika je pomembno, da imajo proračunski uporabniki vzpostavljen sistem notranjih kontrol in da sistem učinkovito deluje. Namen sistema in ustroja notranjih kontrol je zagotoviti smotrno poslovanje ter nadzor poslovanja z uporabo enotnega informacijskega sistema pri proračunskih uporabnikih, upravljanje premoženja s skrbnostjo dobrega gospodarja, vodenje enotnih evidenc o obsegu in realni vrednosti naložb, terjatev in obveznosti ter drugih oblik premoženja oseb javnega prava. Sistem notranjih kontrol je torej odziv na tveganja, ki lahko vplivajo na dosego ciljev in ki jih je proračunski uporabnik prepoznal. Prepoznana tveganja proračunski uporabnik evidentira in oceni v registru tveganj, v katerem navede tudi ukrepe za obvladovanje tveganj.

Pomembno je, da proračunski uporabniki vzpostavijo in vzdržujejo sisteme finančnega poslovodenja in notranjih kontrol kot načrt aktivnosti, ki vključujejo stališča in usmeritve vodstva, izražene z metodami za določanje ciljev in sredstev za njihovo doseganje, delovnimi postopki in prakso ter ukrepe za obvladovanje tveganj, ki skupaj dajejo primerno zagotovilo za:

  • urejeno in smotrno poslovanje, ki bo omogočilo doseganje zastavljenih ciljev in kakovostne storitve v skladu z nalogami proračunskega uporabnika,

  • varovanje sredstev pred izgubo zaradi malomarnosti, zlorab, slabega upravljanja, napak, poneverb ter drugih nepravilnosti,

  • poslovanje v skladu z zakoni, drugimi predpisi in navodili vodstva,

  • obdelavo, vodenje in shranjevanje zanesljivih računovodskih in drugih podatkov ter točno in pregledno poročanje.

Kontrolne aktivnosti

Kontrolne aktivnosti (Smernice za standarde notranjega kontroliranja za javni sektor, INTOSAI, str. 62) so usmeritve in postopki, ki so vpeljani zato, da obvladujejo prepoznana tveganja in da so nameni oziroma cilji proračunskega uporabnika doseženi.

Uspešnost