4.1.4 Uvrščanje in napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede ter v naziv oziroma višji naziv v obdobju od prehoda na nov plačni sistem, to je od 1.8.2008
Strokovna sodelavka
Nova pravila glede napredovanja javnih uslužbencev v plačne razrede ter v naziv oziroma višji naziv za leto 2020 in 2021 si oglejte tukaj:
-
Novosti glede napredovanja javnih uslužbencev v plačne razrede s praktičnimi primeri
-
Pojasnila za izvedbo Uredbe o ocenjevanju javnih uslužbencev za leto 2020
-
Uredba o spremembah Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede
Nove primere glede napredovanja javnih uslužbencev v plačne razrede ter v naziv oziroma višji naziv za leto 2020 si oglejte tukaj:
-
Posebnosti pri napredovanju zaposlenih na delovnih mestih z nazivi, kjer je zadnji naziv uvrščen 4 ali 5 plačnih razredov nad plačnim razredom predhodnega naziva
-
Posebnosti pri napredovanju zaposlenih na delovnih mestih, kjer je v zadnjem nazivu mogoče napredovati več kot 5 plačnih razredov
-
Ugotavljanje izpolnitve pogoja napredovalnega obdobja ob prehajanju na delovna mesta različne stopnje zahtevnosti oz. različnega tarifnega razreda
I. Pravne podlage za uvrščanje in napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede ter v naziv oziroma višji naziv
Uvrščanje in napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede kot temeljni predpis ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) (108/2009 – uradno prečiščeno besedilo, 13/2010, 59/2010, 85/2010, 107/2010, 35/2011- ORZSPJS49a, 27/2012-Odl. US, 40/2012–ZUJF, 46/2013, 25/2014 – ZFU, 50/2014, 95/2014 – ZUPPJS15, 82/2015, 23/17 – ZDOdv in 67/17).
Napredovanje javnih uslužbencev v naziv oziroma višji naziv v skladu s 52. členom ZSPJS tudi po prehodu na nov plačni sistem urejajo področni predpisi oziroma predpisi resornih ministrstev (v nadaljnjem besedilu: področni predpisi).
II. Napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede, pogoji za napredovanje in postopek ter način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje – splošno
Napredovanje v plačne razrede
Javni uslužbenci lahko napredujejo v višje plačne razrede na delovnem mestu oziroma v nazivu. Na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, lahko v posameznem nazivu napredujejo največ za pet plačnih razredov, kjer ni mogoče napredovati v naziv, pa lahko na delovnem mestu napreduje največ za deset plačnih razredov. Če z napredovanjem na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovanje v naziv, skupaj v vseh nazivih ni mogoče napredovanje za deset plačnih razredov, je v najvišjem nazivu mogoče napredovati za toliko plačnih razredov, da je doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov. Na vodstvenih delovnih mestih, ki so uvrščena v plačne razrede s kolektivnimi pogodbami, uredbami oziroma splošnimi akti, javni uslužbenci lahko napredujejo za največ deset plačnih razredov.
Javni uslužbenci lahko napredujejo vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, če izpolnjuje predpisane pogoje. Pogoj za napredovanje je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred, pri čemer se za napredovalno obdobje upošteva čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe, pristojni organ oziroma predstojnik pa najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje.
V plačne razrede ne napredujejo:
- funkcionarji, razen sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev, ki v skladu z zakoni, ki urejajo njihov položaj, lahko napredujejo v višji plačni razred v razponu plačnih razredov, določenih v prilogi 3 ZSPJS,
- javni uslužbenci, ki so z uredbo ali aktom državnega organa razvrščeni na delovna mesta v plačni skupini B (poslovodni organi pri uporabnikih proračuna).
Pogoji za napredovanje v plačne razrede in postopek ter način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje
Pogoj za napredovanje v višji plačni razred je delovna uspešnost javnega uslužbenca, izkazana v napredovalnem obdobju. Delovna uspešnost se ocenjuje glede na rezultate dela, samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela, zanesljivost pri opravljanju dela, kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.
Postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje po ZSPJS je za javne uslužbence v organih državne uprave, v upravah lokalnih skupnosti, v pravosodnih organih, v javnih zavodih in drugih uporabnikih proračuna določen z Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2136/2008 Ur.l.RS) (Uradni list RS, št. 51/2008, 91/2008 in 113/2009, 22/2019; v nadaljnjem besedilu: Uredba – uporabljati se je začela z dnem prvega izplačila plač na podlagi ZSPJS). Za javne uslužbence v drugih državnih organih je postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje določen s splošnim aktom predstojnika državnega organa; za javne zavode s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja s splošnim aktom direktorja javnega zavoda, izdanega v soglasju s pristojnim ministrom in ministrom pristojnim za finance; za visokošolske zavode z aktom pristojnega organa univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda, izdanega v soglasju s Svetom za visoko šolstvo Republike Slovenije in za javne uslužbence v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti s splošnim aktom ministra, pristojnega za znanost, izdanega v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
V skladu s 4. členom Uredbe je potrebno enkrat letno (najkasneje do 15. marca) oceniti javne uslužbence ki so pri proračunskem uporabniku zaposleni za določen ali nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega delovnega časa. Pri postopku ocenjevanja se ocenijo javni uslužbenci, ki so v prejšnjem koledarskem letu delo opravljali najmanj šest mesecev. Ocenijo se tudi tisti javni uslužbenci, ki so zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev, in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva.
Ob izpolnitvi pogojev za napredovanje javnega uslužbenca v plačne razrede se javnega uslužbenca v skladu s 7. členom Uredbe obvesti s pisnim obvestilom o napredovanju, o številu plačnih razredov napredovanja in o plačnem razredu osnovne plače. Hkrati z obvestilom o napredovanju se javnemu uslužbencu izroči pisni predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Plača na podlagi plačnega razreda, pridobljenega z napredovanjem, pripada javnemu uslužbencu v skladu z 8. členom Uredbe, o tem več na koncu tega članka pod točko XVI. V skladu s šestim odstavkom 16. člena ZSPJS se ocenjujejo tudi javni uslužbenci, ki so z uredbo ali aktom državnega organa razvrščeni na delovna mesta v plačni skupini B (poslovodni organi pri uporabnikih proračuna – ravnatelji, direktorji in tajniki). Na kakšen način se javnim uslužbencem v plačni skupini B za posamezno leto mandata določi ocena delovne uspešnosti določa Uredba.
III. Napredovanje v naziv oziroma višji naziv
Napredovanje v naziv oziroma višji naziv tudi po prehodu na nov plačni sistem urejajo področni predpisi. Osnovna plača javnega uslužbenca na podlagi napredovanja v naziv oziroma višji naziv pa se določi v skladu z 9. členom ZSPJS (osnovna plača javnega uslužbenca je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma, ki ga je pridobil z napredovanjem), pri čemer javni uslužbenec v skladu z drugim odstavkom 20. člena ZSPJS prenese že dosežena napredovanja v plačne razrede na delovnem mestu ali v nižjem nazivu v nov naziv tako, da se njegov doseženi plačni razred pred napredovanjem v naziv ali višji naziv poveča za največ tri plačne razrede, ne more pa se ga uvrstiti v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem.
IV. Hkratno napredovanje v plačne razrede in v naziv oziroma višji naziv
Javni uslužbenec lahko, ob izpolnjevanju pogojev za napredovanje po Uredbi in po področnih predpisih, hkrati napreduje v plačne razrede…
