Pojasnilo državnega organa številka 010-132/2023-7 navajamo v celoti:
"Uvod
Ministrstvo za javno upravo je po naravni nesreči poplave 4. 8. 2023, posredovalo organom dopis številka 010-132/2023-1, z dne 6. 8. 2023, "Usmeritve glede organizacije dela in urejanja pravic in obveznosti javnih uslužbencev v državnih organih in v občinah v primeru naravne nesreče (poplave)". V dopisu je bil podan pregled ureditve odsotnosti z dela zaradi aktualnih vremenskih razmer, ki predstavljajo naravno nesrečo, organizacije dela vključno z odreditvijo dela na domu in pod točko 3 dodelitve solidarnostne pomoči. V preteklih dneh je Ministrstvo za javno upravo prejelo večje število vprašanj v zvezi s pravico do solidarnostne pomoči, vezano na konkretne primere. Zaradi velikega števila primerov se je pokazala tudi raznolikost življenjskih situacij ter s tem v povezavi vprašanja, kako subsumirati življenjski/dejanski stan pod pravni stan. Zaradi navedenega v nadaljevanju posredujemo celosten pregled ureditve solidarnostne pomoči.
Uvodoma Ministrstvo za javno upravo poudarja, da v okviru svojih pristojnosti lahko podaja neobvezna mnenja in pojasnila sistemske narave v zvezi s tistimi zakonskimi določbami oziroma določbami izvršilnih predpisov, ki sodijo v delovno področje ministrstva, ne more pa ugotavljati in ocenjevati konkretnih okoliščin v posameznih primerih, prav tako ne more sprejemati odločitev, ki so v pristojnosti predstojnika posameznega organa, saj je skladno z veljavno zakonodajo odločanje o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca v izključni pristojnosti njegovega predstojnika. Menimo, da je treba pri odločanju o pravici do solidarnostne pomoči v konkretnem primeru, upoštevati naslednje:
Pravne podlage
KPND je bila sklenjena 1990 in je solidarnostne pomoči uredila v 4. točki 40. člena na naslednji način:
»4. Solidarnostne pomoči
Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, in sicer v naslednjih primerih:
- smrt delavca ali ožjega družinskega člana;
- težja invalidnost;
- daljša bolezen;
- elementarne nesreče ali požari.«
Komisija za razlago KPND je sprejela razlago (Uradni list RS, št. 81/00), da je solidarnostna pomoč po 4. točki 40. člena KPND vezana na s kolektivno pogodbo določen dogodek in se izplača z namenom, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Delodajalec je dolžan izplačati delavcu solidarnostno pomoč v primerih oziroma ob izpolnitvi pogojev, določenih s 4. točko 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. Ta obveznost obstaja tudi v primeru, če delavec ne vloži posebnega pisnega zahtevka za izplačilo pomoči.
Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12), ki je začel veljati 31. 5. 2012, je v tretjem odstavku 164. člena določil, da povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom pripadajo zaposlenim pod pogoji in v višini, določeni v tem zakonu, s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon (torej 1. 6. 2012), in da se v času uporabe tega zakona za zaposlene v javnem sektorju določbe kolektivnih pogodb, predpisov ter splošnih aktov, ki urejajo povračila stroškov in druge prejemke drugače, ne uporabljajo. V skladu s prvim odstavkom navedenega člena se določbe od 164. člena do 181. člena tega zakona uporabljajo do uveljavitve kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, ki bodo sklenjene po sprejetju tega zakona, s katerimi se uredijo povračila stroškov v zvezi z delom…
