Zaradi naravne nesreče, ki je prizadela Slovenijo, delovna zakonodaja daje več možnosti, kako urejati odsotnost, ko delavci bodisi niso mogli priti na delo bodisi so prišli, pa so zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih dogodkov oziroma okoliščin odšli predčasno, kakor tudi odsotnost v prihodnjih dneh.
Obstajajo tudi primeri, ko delodajalci delavcem, ki bi lahko prišli na delo, zaradi posledic naravne nesreče ne bodo mogli zagotavljati dela ali pa ga bo treba organizirati na drugačen način.
Delovna zakonodaja daje za primere odsotnosti in nemožnosti opravljanja dela ter tudi za namen opravljanja drugega dela ali na drugem kraju več možnosti.
Tako je delavcem in delodajalcem glede odsotnosti z dela na voljo:
- odsotnost z dela zaradi višje sile,
- odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin (hujša nesreča, ki zadane delavca),
- čakanje na delo, ko delodajalec ne more zagotavljati dela,
- izraba letnega dopusta in
- neplačan dopust.
Z vidika organizacije dela pa sta pomembni predvsem možnosti:
- začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu in
- odreditev dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče
- Možnosti glede odsotnosti delavcev z dela in organizacije dela ter urejanja pravic in obveznosti delavcev v primeru naravne nesreče
- Možnosti odsotnosti delavcev z dela in organizacija v primeru naravne nesreče(docx, 164 KB)
… 