4.1.1 Plačni sistem v javnem sektorju
Polona Gostan, Preizkušeni računovodja javnega sektorja, Preizkušeni državni notranji revizor
V tem članku je predstavljen zakonodajni okvir plačnega sistema v javnem sektorju, ki ga sestavljajo krovni zakon, ki bo podrobneje predstavljen, ter več podzakonskih predpisov ter kolektivne pogodbe.
Plačni sistem v javnem sektorju je zelo kompleksen in le-ta velja za celotni javni sektor, ki ga sestavljajo proračunski uporabniki in sicer državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi, druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Krovni zakon, ki ureja plačni sistem v javnem sektorju, je Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18.
ZSPJS ureja predvsem sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače.
V ZSPJS je opredeljenih več poglavij, ki so v nadaljevanju tega članka navedena pod točkami od A do K. K vsakemu poglavju, ki je tu navedeno, so dodana kratka pojasnila z določbami ZSPJS:
A. Določanje obsega sredstev in usklajevanje plač, npr.: Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Znesek osnovne plače se določi z uvrstitvijo v posamezen plačni razred iz plačne lestvice. Plačna lestvica je določena v prilogi 1 ZSPJS.
B. Plačne skupine, plačne podskupine in tarifni razredi, npr.: Plačne skupine so:
A – Funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih,
B – Poslovodni organi pri uporabnikih proračuna,
C – Uradniški nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih,
D – Delovna…
