Odgovore navajamo v celoti:
"Datum: 7.3.2019
ODGOVORI NA NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA V ZVEZI Z OCENJEVANJEM IN NAPREDOVANJEM JAVNIH USLUŽBENCEV
V okviru pristojnosti Ministrstva za javno upravo in zaradi zagotavljanja pravilnega in enakega odločanja uporabnikov proračuna, v nadaljevanju podajamo odgovore na najbolj pogosta in aktualna vprašanja s področja ocenjevanja delovne uspešnosti javnih uslužbencev in njihovega napredovanja v plačne razrede.
Odgovori so namenjeni predvsem organom državne uprave, upravam lokalnih skupnosti, pravosodnim organom, javnim zavodom in drugim uporabnikom proračuna, za katere velja Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08 in 113/09: v nadaljevanju: uredba). Splošni akti, s katerimi se ureja postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje javnih uslužbencev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 17. člena (Pogoji za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred) Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18: v nadaljevanju: ZSPJS), torej javnih uslužbencev v drugih državnih organih, v javnih zavodih s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v visokošolskih zavodih in v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, so po vsebini največkrat zelo podobni ali celo enaki uredbi, zaradi česar so lahko primerno vodilo tudi pri odločanju teh uporabnikov proračuna glede napredovanja javnih uslužbencev in ocenjevanja njihovega dela.
Glede pridobitve pravice do izplačila napredovanj v plačne razrede in nazive že uvodoma velja opozoriti, da je bil dne 28.12.2018 v Uradnem listu RS št. 84/18 objavljen Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-V, s katerim je bil spremenjen in dopolnjen 16. člen ZSPJS.
Z novim četrtim odstavkom 16. člena se od 1. januarja 2019 dalje določa pravica do izplačila plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom javnih uslužbencev in funkcionarjev na sistemski ravni in enotno za vse javne uslužbence in funkcionarje, ki lahko napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv na podlagi ZSPJS in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbah drugih predpisov in splošnih aktov, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev v nazive, in sicer s 1. decembrom v letu, ko izpolnijo pogoje za napredovanje.
Dodajamo še, da novi peti odstavek 16. člena v zvezi s pravico do plače določa tudi izjemo, in sicer v primeru, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se premešča oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi javni uslužbenec oziroma funkcionar. V tem primeru javni uslužbenec oziroma funkcionar pridobi pravico do plače s pridobitvijo naziva ali višjega naziva.
Navedena ureditev je torej enaka ureditvi, kot je veljala v letih 2015, 2016, 2017 in 2018 na podlagi interventnih zakonov (nazadnje na podlagi Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16)).
- Kdo izda akt, ki ureja postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje za javne uslužbence v drugih državnih organih, javnih zavodih s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, visokošolskih zavodih ter javne uslužbence v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti?
Splošni akt, ki ureja postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje izda:
- v drugih državnih organih predstojnik državnega organa (tretji odstavek 17. člena ZSPJS),
- v javnih zavodih s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja direktor javnega zavoda v soglasju s pristojnim ministrom in ministrom, pristojnim za finance, v visokošolskih zavodih pa pristojni organ univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda s soglasjem Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije (četrti odstavek 17. člena ZSPJS),
- v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, minister, pristojen za znanost, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance (peti odstavek 17. člena ZSPJS).
Pred izdajo splošnega akta je potrebno pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov (sedmi odstavek 17. člena ZSPJS). Splošni akti se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije (šesti odstavek 17. člena ZSPJS).
- Katere pogoje mora izpolnjevati javni uslužbenec za napredovanje v višji plačni razred?
Za napredovanje v višji plačni razred mora javni uslužbenec:
a) izpolniti triletno napredovalno obdobje po ZSPJS in pridobiti tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje (5. člen uredbe; tretji odstavek 16. člena ZSPJS) ali
b) pridobiti ocene, ki iz naslova pretvorbe ocen v točke v obdobju šestih let v povprečju dajo seštevek najmanj tri (5. člen uredbe).
- Kdaj se prične šteti napredovalno obdobje?
Napredovalno obdobje se začne šteti s prvo zaposlitvijo v javnem sektorju ali z zadnjim napredovanjem v višji plačni razred (tretji odstavek 16. člena ZSPJS in drugi odstavek 2. člena uredbe). V primeru prehoda na delovno mesto višjega tarifnega razreda in posledično prekinitve napredovalnega obdobja, pa se začne napredovalno obdobje šteti z razporeditvijo na delovno mesto višjega tarifnega razreda.
- Kaj se upošteva pri določitvi napredovalnega obdobja?
Pri določitvi napredovalnega obdobja je treba upoštevati:
- začetek teka napredovalnega obdobja (sklenitev delovnega razmerja, zadnje napredovanje),
- morebitne prekinitve teka napredovalnega obdobja (napredovalno obdobje se prekine v primeru razporeditve na delovno mesto v višjem tarifnem razredu in tudi v primeru razporeditve na delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu, če ne gre za delovna mesta iste plačne podskupine ali za istovrstna oziroma sorodna delovna mesta različnih plačnih skupin)
- interventne ukrepe (leti 2011 (četrti odstavek 8. člena ZIU) in 2014 (drugi odstavek 68. člena ZIPRS1415) se ne štejeta v napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred).
- V katerih primerih prehod javnega uslužbenca na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja ne prekine napredovalnega obdobja oz. kdaj se napredovalno obdobje prekine?
Javnemu uslužbencu se napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah (drugi odstavek 8. člena uredbe).
Glede na zgoraj navedeno določbo se torej…